Onkraj življenja v starodavni Grčiji

Smrt v Grčiji

Eno najstarejših krajev v Grčiji je jama, ki je skrita v zalivu Diros, Celinska Grčija. Po mnenju arheologov je to pokop najpogosteje se uporablja tukaj na grškem ozemlju že vsaj tri tisoč let in od neolitika.

Danes jama se izkopava skupina arheologov z grškega ministrstva za kulturo in so do danes prišli na dan 170 obredne keramike in okostja v kosih. Lahko je najpomembnejše neolitsko najdišče na evropski celini ali sam Had, če še vedno kdo verjame v tisto posmrtno življenje, kraljestvo mrtvih.

Kaj so mislili Grki za smrtjo? Načeloma so bili Grki skupni ljudje, tesno povezani z njihovimi mestnimi državami in skupinskimi obredi. Vendar pa je skrivnost smrti marsikoga poiskala odgovore, ki presegajo ponujene obrede, zato so ponekod razvili nove verzije religije, osredotočene na preučevanje teh "Skrivnosti" ni enostaven odgovor.

Grška religija se je znala razvijati na tem področju, da bi našla razlog za življenje ali razlog za smrt, od tam pa je nastala ideja o Hadu in Kraljestvu živih ter Kraljevini mrtvih, razdeljenih z reko Éstige. Imeli so svoje bogove smrti, bogove htoničniKot Furije, Hermes, Had, Perzefona, vendar so bili ločeni od olimpijskih bogov, ki se niso mogli povezati z mrtvimi, ker je bila smrt nesmrtna, saj je onesnaževala.

Grška vera smrti ni ponudila tolažbe čeprav je šlo v Samotrakiji za odgovor vernikom. Tukaj, na strani gore Fengari, res impresivno mesto, je delovalo svetišče. Danes ni zelo obiskan, vendar vam vzame sapo in izžareva moč, zato se, če lahko, sprehodite. Tu so se odvijali "skrivnostni obredi" ali skrivni obredi, ki bi vključevali nočno romanje na različne spomenike, osvetljene samo z baklami. Predstavljajte si to: tema, glasba in bakle.


Bodite prvi komentar

Pustite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

*

*