Nizozemska arhitektura

Holandski turizem

Prvo pomembno obdobje nizozemska arhitektura bilo je med Nizozemska zlata doba iz začetka 17. stoletja. Zaradi uspešnih mest se je gospodarstvo izjemno širilo.

Zgrajene so bile nove mestne hiše in skladišča. Trgovci, ki so si obogateli, so naročili nove hiše, zgrajene vzdolž enega od številnih novih kanalov, ki so bili izkopani v in okoli različnih mest in mest (za obrambne in transportne namene), in hiše z okrašenimi fasadami, ki so koristile njenemu novemu stanju.

Na podeželju so bile zgrajene nove podeželske hiše, čeprav ne v enakem številu. Nekateri znani arhitekti tistega časa so bili Jacob van Campen (1595-1657), Lieven de Keys (ok. 1560-1627) in Hendrik de Keyser (1565-1621).

Konec 19. stoletja je bil v cerkvi in ​​v javni arhitekturi opazen neogotski ali neogotski tok, zlasti katoličan Pierre Cuypers, ki ga je navdihnila francoska Viollet-le-Duc. Muzej Rijksmuseum v Amsterdamu (1876–1885) in glavna postaja v Amsterdamu (1881–1889) spadata med njegove glavne stavbe.

V 20. stoletju so nizozemski arhitekti igrali pomembno vlogo pri razvoju moderne arhitekture. Od racionalistične arhitekture Berlage v začetku 20. stoletja, arhitekta Beurs van Berlage, so se v dvajsetih letih razvile tri skupine, vsaka s svojim stališčem, v katero smer naj gre moderna arhitektura.

Med ekspresionističnimi arhitekti izstopata M. De Klerk in PJ Kramer iz Amsterdama (glej Amsterdamsko šolo), med funkcionalisti pa Mart Stam, LC van der Vlugt, Willem Marinus Dudok in Johannes Duiker, ki so bili v dobrih odnosih z mednarodno modernistično skupino CIAM.

V petdesetih in šestdesetih letih je nova generacija arhitektov, kot so Aldo van Eyck, JB Bakema in Herman Hertzberger, znan kot "Generation Forum" (ime revije Forum), vzpostavila povezavo z mednarodnimi skupinami, kot je Team 50.

Od osemdesetih let do danes so Rem Koolhaas in njegov urad za metropolitansko arhitekturo (OMA) postali eden vodilnih svetovnih arhitektov. Z njim je oblikoval novo generacijo nizozemskih arhitektov, ki delujejo v modernistični tradiciji.


Bodite prvi komentar

Pustite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. Obvezna polja so označena z *

*

*