El globalno segrevanje že kaže svoje učinke v Avstralija. Ena najpomembnejših so suše, vendar je treba omeniti tudi, da visoke temperature niso samo povzročajo sušo in izhlapevanje vode, škoduje pa tudi človeški populaciji ter favni in flori. Ta resničnost je res zaskrbljujoča, saj je do danes veliko ljudi, ki umrejo zaradi globalnega segrevanja, ko so dehidrirani. Na žalost se te statistike vedno povečujejo.
Na primer, leta 2006 je bil avstralski naravni vodni rezervat, ki z vodo hrani 50% celotnega avstralskega prebivalstva, izgubljen zaradi učinkov globalnega segrevanja. To je impresivno vedeti reka Murray-Darling, ki je izhlapela iz visokih temperatur uspe v povprečju ohraniti le polovico svojega pretoka.
La ribiška industrija, drugi pa tudi čutijo učinke globalnega segrevanja, saj so njihove vode ob avstralski obali do danes pretople, da dajejo občutek, da so v zmernem bazenu, kar bi povzročilo, da bi številne vrste migrirale odprto morje, kot so druga morja. Ribiška industrija mora zato porabiti več, tako da mora iti dlje v odprto morje in zato tvegati več.
Čeprav je res, da se ribe lahko selijo v druga morja, kar ne more migrirati, je flora kraja, kot je to v primeru grebeni, kajti ko se vode segrejejo, bi to ustvarilo smrt flore, in zato izguba barve njenih voda, pa tudi uničenje teh ekosistemov, ki je trajalo več kot 20 milijonov let.